1. Zezady hunow za’rodži :,:
So čista woda puzoli.

2. Do kótlika so wuliwa :,:
A kótlikej dže šćežčička.

3. Po šćežcy khodži holečo :,:
Tu čistu wodu čjerajo.

4. Tsjo jjezni nimo po drozy :,:
Pšijjeli su do za’rody,

5. Tam swojim konjom wowsa dać, :,:
Jich z čistej wodu napować.

6. ›Bóh postroẃ, džachu, holčo će! :,:
›’Ceš wody dać nam khłódneje?‹

7. »’Cu wody khłódneje wam dać :,:
»A waše konje napować.«

8. Duž rekny jjezny k holeču, :,:
Kiž sedžiše na bruniku:

9. ›Tych złotych tsi sta dyrbiš mjeć, :,:
›’Ceš holečo-li moja być.‹

10. »Za złote, holčo wotmolwi, :,:
»So moja lubosć nekupi.«

11. Duž džeše jjezny, na bjełym :,:
Kiž sedžiše na krošatym:

12. ›Ći rećaz dam wot złoteho, :,:
›’Cešli być moja, holečo!‹

13. »Tež do złoteho rećaza :,:
»So moja lubosć nezanka.«

14. Na čornym jjezny wósaku :,:
Duž tseći džeše k holeču:

15. ›Ći peršćeń dam wot sljebora :,:
›’Cešli być moja, holička.‹

16. Na bjeły porsćik natykny :,:
Sej holčo peršćeń błychčaty.

17. »’Cu twoja być, mój najlubši, :,:
»Twój peršćeń swjedsi lubosć mi.«