1. Štóž so myslje ženić ma,
Tón nech swjeru kedžbu da,
Zo by sej wón tajku ’zał,
Tajku ’zał,
Zo so neby pši nej kał.

2. Dyž sej wozneš tajku’lej,
Tajku jara młodušku;
Młoda ta ma horcu krej,
Horcu krej,
Tej tež kóždy prawy nej’.

3. Dyž sej wozneš tajku’lej,
Tajku jara rjanu;
Da maš zaso haru z nej,
Haru z nej,
Zo ći łaža druzy k nej.

4. Dyž sej wozneš tajku’lej,
Tajku jara móličku;
Da so dyrbiš khileć k nej,
Khileć k nej,
Hejz ’ceš nješto šepnyć jej.

5. Dyž sej wozneš tajku’lej,
Tajku dołhu nohatu;
Da dyrbiš sej rjebyl kłasć,
Rjebyl kłasć,
Hejzo ’ceš ju tróšku zmjasć.

6. Dyž sej wozneš tajku’lej,
Tajku jara staru;
Ta ći łazy po dworje,
Po dworje,
Kaž stoljetne šerenje.

7. Dyž sej wozneš tajku’lej,
Tajku čornu mazanu;
Radži so ći njedy kał,
Njedy kał,
Šerenje maš do kału.

8. Dyž sej wozneš tajku’lej,
Tajku jara hubatu;
Da netrebaš domi psa,
Domi psa,
’Šak maš žonu za psyka.

9. Jara khudej’ nebeŕ sej;
Nezkrydneš ty ničo z nej’,
Da ći ’šudžom faluje,
Faluje,
Kóždy so će zdaluje.

10. Dyž sej wozneš tajku’lej,
Tajku jara bohatu;
Da ’šak so jej nedžiwaj,
Nedžiwaj,
Kholowy jej z dobrym daj.

11. Česnu, lesnu, šikwanu,
Pjeknu, bohabojaznu;
Tajku’lej sej dyrbiš ’zać,
Dyrbiš ’zać,
Pši tej so ty nebdžeš kać.