Serbske ludowe spěwy

Štóž so mysle ženić ma

1. Štóž so mysle ženić ma,
tón njech swěru kedźbu da,
zo by sej wón tajku wzał,
tajku wzał,
zo so njeby při njej kał.

2. Hdyž sej woznješ tajkulej,
tajku jara młodušku,
młoda ta ma horcu krej,
horcu krej,
tej tež kóždy prawy njej’.

3. Hdyž sej woznješ tajkulej,
tajku jara rjanu,
da maš zaso haru z njej,
haru z njej,
zo ći łaža druzy k njej.

4. Hdyž sej woznješ tajkulej,
tajku jara móličku,
da so dyrbiš chileć k njej,
chileć k njej,
hejz’ chceš něšto šepnyć jej.

5. Hdyž sej woznješ tajkulej,
tajku dołhu nohatu,
da dyrbiš sej rěbyl kłasć,
rěbyl kłasć,
hejzo chceš ju tróšku zmjasć.

6. Hdyž sej woznješ tajkulej,
tajku jara staru,
ta ći łazy po dworje,
po dworje,
kaž stolětne šerjenje.

7. Hdyž sej woznješ tajkulej,
tajku čornu mazanu,
radźi so ći něhdy kał,
něhdy kał,
šerjenje maš do kału.

8. Hdyž sej woznješ tajkulej,
tajku jara hubatu,
da njetrjebaš w domi psa,
w domi psa,
wšak maš žonu za psyka.

9. Jara chudej’ njebjer sej,
njeskrydnješ ty ničo z njej’,
da ći wšudźom faluje,
faluje,
kóždy so će zdaluje.

10. Hdyž sej woznješ tajkulej,
tajku jara bohatu,
da wšak so jej njedźiwaj,
njedźiwaj,
cholowy jej z dobrym daj.

11. Česnu, lesnu, šikwanu,
pěknu, bohabojaznu,
tajkulej sej dyrbiš wzać,
dyrbiš wzać,
při tej so ty njeb’dźeš kać.