Běštaj pak, běštaj pak młodaj dwaj
1. Bještaj pak, bještaj pak młodaj dwaj,
Swjeru so lubo mjeještaj.
2. Prjeni mól ’romadžje wečereštaj,
Lubemu na wójnu kazachu.
3. ›Na wójnu ja ’šak derje ’cu,
›Komu pak pširuču lubčičku?‹
4. ›Najpredy temu lubom’ Bohu,
›Potom ’šim frjejnym towaŕšam.‹
5. ›Potom ’šim frjejnym towaŕšam,
›Potom ’šim dobrym towarškam.‹
6. ›Štó budže namaj te powesćje słać,
›Dyž džje mój khoraj budžemój?
7. ›Dyž džje mój khoraj budžemój,
›Jedyn aby druhi wumremój?‹
8. »’Šak je tym hajku tón dróbny ptačk,
»Tón budže namaj te powećsje słać.«
9. Pšeco je ljetał z wesełymi,
Jedyn mól pšileća ze zrudnymi:
10. ›Holička ty dyrbiš luboh’ želić,
›Pšetož twój luby ći zemreł je.‹