1. Pólski kral na wójnu će’neše,
Ze swojimi džewećimi pachołami,
Džesatoh’ doma wón wostaji;

2. Zo dyrbi wachować nowoh’ ’rodu,
Noweho ’rodu a młodej’ panje,
Młodeje panje a drobnych džjeći.

3. Pachoł tam po dwori khodžeše,
Swoje te ’łóski sej rozčeswaše,
Młoda pań z wóknom won ’ladaše.

4. Poča joh’ k sebi nuts wabići:
›Nej’ tebi zyma aby ’ce so ći pić,
›Móžeš so ke-mni nuts wo’reć hić.‹

5. »Mi nic nej’ zyma, mi necha so pić,
»K tebi nuts nesmem so wo’reć hić.« :,:

6. »Ja džje so boju toh’ šerenja,
»Młodeho panika swarenja.« :,:

7. ›Neboj so, neboj so šerenja,
›Młodeho panika swarenja.‹ :,:

8. ›To ’cu ja derje wšo zamolwić,
›Tebe ’cu bez winy postajić.‹
Pachoł pak swjerny bje słužomnik.

9. Pólski kral z wójny dom će’neše,
Młoda pań napšećiwo bježeše. [ :,:]

10. ›Ale ty luby, młody panje mój,
›Ja mam ći skóržbu tu skoržići
›Na twojoh’ wosmeho pachoła,‹

11. ›Na twojoh’ swjerneho słužomnika,
›Kajki je tola wón pičk a ’račk,
›Kajki je nerodny pšečinik.‹

12. ›Prjenju tu nócku je piła ’rał,
›Druhu tu nócku je spjewał, rejwał,
›Tseću tu nócku ’cył z panju spać.‹

13. Panik tón nahlje so roz’njewa,
Wućeže z nóžnow swój swjetły meč,
’Cyše pšec pachołej ’łojčku ćeć.

14. »›Wuzwoĺ sej smerć ty njet, kajkuž sam ’ceš:
»›’Cešli być z mečikom zarubany,
»›’Cešli być z konikom zarajtwany?‹«

15. ›Z rozomom, z rozomom paniko mój,
›Mój ’cemój pachołej konika dać,
›Nech ’šak wón rajtuje cuzy kraj.

16. Dyž pachoł z dwora won ćehneše,
Wobymaj dobru nóc zawdawaše,
A sebi tak’lej tejž praješe:

17. »Dobra nóc, dobra nóc, paniko mój!
»Twoja je młoda pań jara falšna,
»Pši swojej falšnosći wulka kurwa.«

18. »Dobra nóc, dobra nóc, pani moja!
»Zo panja falšnje sy wobołhała,
»Dyž pak to nidy ničo wjerne nej’.«

19. »Hač jenož komu tak zlje so dže,
»Kaž so mi, božo mój, na swjeći dže?« :,:

20. »Nech ja tu po’ladam, džejž ja ’cu;
»Nech ja tu po’ladam tam aby tu,
»’Šudžom ja widžu tón luty falš.«

21. »Nech so ja wobroću, džejž ja ’cu,
»Nech so ja wobroću tam aby tu,
»’Šudžom sym stajnje ja lutki sam.«

22. »Štó pak ma ljepe so na swjeći,
»Štož jenož frjejne to pacholo,
»’Šudžom ći ludžo joh’ witaja.«