Ha běštej tam, běštej tam towaršce dwě
1. Bještej tam, bještej tam towaŕšcy dwje,
Jeneho lubeho mjeještej.
2. ’Romadžje wjenčik jom’ wiještej,
’Romadžje jemu jón sćeleštej.
3. Domjaca wes’lje sej spjewaše,
Słužomna žałosnje płakaše.
4. ›Radž mi, mój towaŕšo, dobru radu,
›Što z tymaj holcomaj činić dyrbu?‹
5. »Kuṕ jimaj ’romadžje jabłóčko,
»Nech wonej wo tebe wukulitej.«
6. Prjeni króć domjaca kuliła,
Zmolom sej lubeho pšekuliła.
7. Druhi króć słužomna kuliła,
Zmolom sej lubeho wukuliła.
8. Słužomna wes’lje sej spjewaše,
Domjaca žałosnje płakaše.
9. »›Meĺč šak a nepłač mi towaŕška,
»›Šako maš kubła a penezow dosć.‹«
10. »»’Cešli mi lubeho wostajić,
»»Ja ’cu ći pół mojoh’ kubła dać,««
11. »»Pół mojoh’ kubła a pół tych penez,
»»›Pół mi tych penez a młódsjoh’ bratra.««
12. »›Młódseho bratra ja necham mjeć,
»›Pół mi tych penez ja nerodžu,‹«
13. »›Pół twojoh’ kubła ja neberu,
»›Dyž luboh’ sameho nekrydnu.‹«