1. Zhotował so Pólski kral za prošerja,
Šoł je wón khjejžorej wo joh’ džówku. :,:

2. ›Dajće tom’ prošerej jeho dar,
›Zo nam wón pońdže z dwora won.‹ :,:

3. »Wo wašoh’ dara ja nerodžu,
»Ja ’cu tu wašu džówku mjeć.« :,:

4. ›Štóž ’ce tu našu džówku mjeć,
›Tón dyrbi wele khljeba mjeć. :,:

5. »Nezmjejuli ja khljeba dosć,
»Budu jej dawać całty jjezć. :,:

6. ›’Cešli jej dawać całty jjezć,
›Dyrbiš ty wele penez mjeć. :,:

7. »Wo wašu džówku ja nerodžu,
»Waša je džówka frinkotawa.« :,:

8. Dyž je to z’onił jej’ młódsi brat’,
Dał je sej džjełać pruty tsi,
Dał je ju šwikać nócku a džeń.

9. »›Z ljepšim, haj z ljepšim, ty bratsiko mój,
»›Hewak ’džeš [orig.: ’džes] dyrbeć žiwenje dać.‹« :,: