1. Wóše mi horńeho Wujezda
Stej’ lipa zeĺena,
Pod lipu sydała holička
Rjana bjeła čerẃena.

2. K ńej su so zjjezdžwali rajtarjo,
Rajtarjo, zemenjo,
Zjjezdžwali su so haj zjjezdžowali,
Hač su so zwadžili.

3. Wadžiłoj staj so tam wadžiłoj
Dwaj młodaj nadobnaj,
Rubałoj staj so kałałoj
Dwaj młodaj nadobnaj.

4. Jenoh’ su z rubali pšez ličko,
Pšez ličko čerẃene,
Druhoh’ su z rubali pšez ’łóski,
Pšez ’łóski kudžrjawe.

5. ›To je so stało šo twojedla,
›Ty rjane holečo.‹
»Kak ’ce so staći to mojedla,
»Dyž sym tam ńebyła?«

6. ›Była tam sy aby ńebyła,
›Rady sy zradžiła
›Korčmičcy sedžo mi za blidom
›Pši swjetłym wokńešku.‹

7. Mjeło je holečo šórcuškaj dwaj
Woboj bjełoj čoršowaj;
Jedyn na beńtuški zrjezała.
Druhi na šleberdki.

8. Zo mó’ła lubeho žałbować,
Swojoh’ luboh’ najreńšoh.
›Žałbuj ḿe holčo aby ńežałbuj,
›Swojej šak ńebdžemój.‹

9. ›Ty budžeš na mńe spominać,
›Dyž bdža ḿe wobĺekać,
›Do teho kityla bjełeho,
›Do wjenca rućanoh’.‹