Serbske ludowe spěwy

Słužył jo gólcyk panoju

1. Słužył jo gólcyk panoju,
Słužył jo jomu sedym ljet,
Jedewej,
Na to mi wosyme ljetaško.

2. Chopił jo gólcyk fryjowat, :,:
Jedewej,
Chopił jom’ panko gramowat.

3. ›’Cošli mje, panko, gramowaś, :,:
Jedewej,
›Ga ’cu śi deŕe gród rumowaś.‹

4. ›Zapłaś mje mójo stare myto, :,:
Jedewej,
›Ak som śi wjerńe wotsłužył.‹

5. »Sy mi jo wjerńe wotsłužył, :,:
Jedewej,
»’Cu śi jo wjerńe zapłaśiś.«

6. »Groźe tam stoje styri brune, :,:
Jedewej,
»Hub́eraj sebje, kóteregož ’coš.«

7. Rjedny ten konika sedłowašo, :,:
Jedewej,
Rjedna ta brjemje wjezašo.

8. Rjedny se senu na nowego, :,:
Jedewej,
Rejtujo mimo groźe wen.

9. Za nim tam bježy lubcycka, :,:
Jedewej,
We swójim ruśanym wjenaško.

10. Wóna tak žałosńe płakašo, :,:
Jedewej,
Bjełej tej ruce łamašo.

11. »›Spocakaj źen ty luby mój, :,:
Jedewej,
»›’Cu śi mój wjenašk ruśany daś.‹«

12. ›Wjenaška ja śi docakaś ’cu, :,:
Jedewej,
›Słowka ja z tobu ńezgroniju.‹

13. »Hokoło naju jo ẃele luźi, :,:
Jedewej,
›Boju se ja teje pśerady.‹

14. ›Hynkor se grody ceŕeńe, :,:
Jedewej,
›Tam smej mej małej skubłanej.

15. ›Zamŕeł nama nan a móterka, :,:
Jedewej,
›Zajšła nama naju gósćinka.‹