1. Pšedał je hólčik konje a wóz,
Sam so dał preč na wójnu, :,:

2. Tsi sta mili za wodu,
Štyri a štyrsći za Prahu. :,:

3. Komu je lubku poručił?
Swojom’ dobrom’ towaŕšej,
Swojom młodsom’ bratsikej.

4. Zo by ju derje zastarał,
Swjeru na nju kedžbował. :,:

5. Hólčik ju špatnje zastarał,
Mało na nju kedžbował. :,:

6. Dyž wona pšišła na piwo,
Je won z druhimi rejwał,
Ju šće ńeje šeńkował.

7. Wona pak stała nazdala
Z tajkej zrudnej wutrobu,
Z tajkimaj płaćitymaj wočomaj.

8. Hólčik ton z wójny dom će’ńeše,
A so swjeru prašeše. :,:

9. ›Kak sy so mjeła, moja holička?
›To mi poẃez swjernosću.‹ :,:

10. »Ja mam ći skoržići skorženje,
»Na twojoh’ swjernoh’ towaŕša,
»Na twojoh’ młodsoh’ bratsika.«

11. »Wón je ḿe špatnje wobstarał,
»Mało na mńe kedžbował.« :,:

12. »Dyž sym ja pšišła na piwo,
»Je wón z druhimi rejwał,
»Ḿe šće ńeje šeńkował.«

13. »Ja sym pak stała nazdała,
»Z tajkej zrudnej wutrobu,
»Z tajkimaj płaćitymaj wočomaj.«