Serbske ludowe spiwy

Ha stoj ta lipa we tom dole

1. Stój ta lipa we tom dole,
Wóna se rjedńe zeleni.

2. Wóna se chwjejo tam a how,
Źož ten wjetśik na nju stój.

3. Luby ten jjeźo na wójnu,
Lubka ta śježce zdychujo.

4. ›Gaž budu naljeto rože kwisć,
›Budu ja zasej domoj pśiś.‹

5. Bješo to jaden naljetny źeń,
Źówčo to gumńe ryjašo.

6. Źówčo to gumńe ryjašo,
Za swójim lubym gljedašo.

7. Mimo tam rejtaŕ rejtował
Na swójim kóniku na brunem.

8. Ceŕeny mantel se zahobali,
Až jogo źówčo jog’ spóznaś ńedej.

9. ›Pomagaj bóg śi, ty rjedne źówčo,
Co tuder źjełaš we gumńe?‹

10. ›Zbjeraš ty tuder jabłuškow,
›Stergaš ty tuder kwjetaškow?‹

11. »Ńezbjeram žednych jabłuškow,
»Ńestergam žednych kwjetaškow.«

12. »Gljedam ja z dala za lubym,
»Až se wón niźi ńepóra.«

13. »Źinsa jo rowno sedym ljet,
»Ako mój luby jo na wójnu jjeł.«

14. »Wón jo mje zlubił zasej pśiś,
»Gaž budu na ljeto rože kwisć.«

15. »Rože te naljeto kwiśachu,
»Luby ten z wójny dom ńepśiźo.«

16. ›Ńewjeŕ, och ńewjeŕ, ty rjedne źówčo,
›Wón jo mjeł ’cora z drugeju zlub.‹

17. ›Ja budu zasej tam rejtowaś,
›Cošli jom’ njeco ty pśipoẃezć daś.‹

18. »Buźošli zasej tam rejtowaś,
»Pśipoẃeź wele jom’ dobrego.«

19. »Daś źe wón na wšykno spomnijo,
»Což seb́e njega smej groniłej.«

20. »’Šykno, což ja som groniła,
»’Šykno som z wjeru mjeniła.«

21. ›Ńewjeŕ, och ńewjeŕ, ty rjedne źówčo,
›Źoga by ja ten samy był!?‹

22. ›Ja kśjeł śi jano tak huspytowaś,
›Lec by ty drugego ńemjeła.‹

23. »Kaga ja dejała drugego mjeś,
»Gaž hutšoba stawńe žałujo.[«]

24. »Wocy pak pśecer gljedatej,
»Źo by mój luby domoj šeł.«

25. Bjełu tu rucycku lubcyccy,
Złoty ten ṕeršćenik na palack.

26. ›Njento ga dejš ty ta mója byś,
›Nikula žedna druga nic.‹