Serbske ludowe spiwy

Ha stoj ta lipa we tom dole

1. Stoj ta lipa we tom dole,
wóna se rědnje zeleni.

2. Wóna se chwějo tam a how,
źož ten wětśik na nju stoj.

3. Luby ten jěźo na wójnu,
lubka ta śěžce zdychujo.

4. »Gaž budu nalěto rože kwisć,
budu ja zasej domoj pśiś.«

5. Běšo to jaden nalětny źeń,
źowčo to gumnje ryjašo.

6. Źowčo to gumnje ryjašo,
za swójim lubym glědašo.

7. Mimo tam rejtaŕ rejtował
na swójim kóniku na brunem.

8. Cerjeny mantel se zawobali,
až jogo źowčo jog’ spóznaś njedej.

9. »Pomagaj Bog śi, ty rědne źowčo,
co tuder źěłaš we gumnje?

10. Zběraš ty tuder jabłuškow,
stergaš ty tuder kwětaškow?«

11. »Njezběram žednych jabłuškow,
njestergam žednych kwětaškow.

12. Glědam ja zdala za lubym,
až se wón niźi njepóra.

13. Źinsa jo rowno sedym lět,
ako mój luby jo na wójnu jěł.

14. Wón jo mě zlubił zasej pśiś,
gaž budu na lěto rože kwisć.

15. Rože te nalěto kwiśachu,
luby ten z wójny dom njepśiźo.«

16. »Njewěŕ, och njewěŕ, ty rědne źowčo,
wón jo měł cora z drugeju zlub.

17. Ja budu zasej tam rejtowaś,
coš-li jom’ něco ty pśipowěsć daś.«

18. »Buźoš-li zasej tam rejtowaś,
pśipowěź wjele jom’ dobrego.

19. Daś źe wón na wšykno spomnijo,
což sebje něga smej groniłej.

20. Wšykno, což ja som groniła,
wšykno som zwěru měniła.«

21. »Njewěŕ, och njewěŕ, ty rědne źowčo,
źo ga by ja ten samy był!?

22. Ja kśěł śi jano tak wuspytowaś,
lec by ty drugego njeměła.«

23. »Kak ga ja dejała drugego měś,
gaž wutšoba stawnje žałujo.

24. Wocy pak pśecer glědatej,
źo by mój luby domoj šeł.«

25. Běłu tu rucycku lubcyccy,
złoty ten pjeršćenik na palack.

26. »Něnto ga dejš ty ta mója byś,
nikula žedna druga nic.«