Z wječorka, z wječorka wulka bě ćma
1. Z wečorka z wečorka wulka bje ćma,
Žane mi ludžo wjac’ ńeswjećachu.
2. Žane mi ludžo wjac’ ńeswjećachu,
Žane mi škowreńčki ńespjewachu.
3. Hólčik swoju lubku dom pšewodžeše,
Nimo toh’ hajka mi zeĺeneho,
4. Nimo toh’ hajka mi zeĺeneho,
Nimo toh’ keŕka mi rokotowoh’.
5. Tam sebi wonaj tak poẃedaštaj,
Swoju tu nuzu sej skoržeštaj.
6. ›Syli ty swaŕena mojedla,
›Ja pak sym swaŕeny twojedla,‹
7. ›Da naju lubosćje rózno ńech du,
›Kajž su pŕed’ njedy tejž ’romadu šli.‹
8. ›Z wjetsičkom, z dešćičkom rózno ńech du,
›Tak su pŕed’ njedy tejž ’romadu šli;‹
9. ›Z wjetsičkom ńech šak so rozduńeju,
›Z dešćičkom ńech pak so rozplówńeja.‹
10. »Worcel a žeĺezo twerda wjec je,
»Naju te lubosćje weĺe twerdse.«
11. »Worcel a žeĺezo kowaŕ džjeła;
»Naju te lubosćje žadyn čloẃek.«
12. »Worcel a žeĺezo rózno tejž dže;
»Naju te lubosćje nidy wjacy.«