1. Co ga som nowego zgoniła?
Mój luby co wote mnjo pšejc.
Ja pak jom’ taku radu dam:
»Wostań to lětko tuder.«

2. »Wostanjom ja śi to lětko tuder,
ga wšykno ja pśecarujom.«
»Což tuder pśecyniš, pśecarujoš,
wšo za tebje zapłaśijom.«

3. »Roztyla, źowčo, raz derbimej.
A coš-li mě zdarowaś,
zdaruj mě kónika brunego,
ja na wójnu spośěgnjom.«

4. »Zgroń mě a zgroń mě, ty luby mój,
ga buźoš ty zasej pśiś?«
»To śi ja spojźeś njamóžom,
ja njewěm sam, kótary cas.«

5. Gaž pak poł lětaška wuchadašo,
wón z wójny dom śěgnjašo.
Źowčo to stojašo na proze,
śańkej sukni až do zemje.

6. »Spomagaj Bog, ty rědne źowčo,
jo ten cas, ak pjerjej jo był?«
»Ten cas śi móžo derje byś,
jan drugego lubego mam.

7. Wón seźi wo jśpě za blidom
a glěda tam za mnu wen.«
»Ja som ten rejtaŕ njerodny,
ja śi jogo zastśělijom.«

8. »Njestśělaj, njestśělaj, luby mój,
to jo źen mój nejmłodšy bratš!«
»Jo-li to ten twój nejmłodšy bratš,
ga jo wón moj nejlubšy šwar.«