1. ›Hančička, lubčička, jandžeĺko mój,
›Staj wutrobu swjeru a ke-mni ty pój,
›Haj ke-mni, haj ke-mni, haj ke-mni ty pój.‹

2. ›Hančička, lubčička, ’ceš sej me ’zać,
›Da pak so ne’džeš swój žiwy džeń kać,
›Swój žiwy, swój žiwy, swój žiwy džeń kać.‹

3. »Daj šak mi pokoj, džerž wutrobu sej,
»Tej lubosći twojej to wužitne nej’,
»Haj wužitne, wužitne, wužitne nej’.«

4. ›Ty sy ta prawa, ja wo tebi wjem,
›Ty lečeš nam syćje a sperchneš nam ’šjem,
›Haj sperchneš, haj sperchneš, haj sperchneš nam ’šjem.

5. ›Ty wojebaš hólcow, haj, to je jich zda,
›Sy da ty worcel a zelezna ’ša,
›Haj zelezna, zelezna, zelezna ’ša?‹

6. ›Nechaš dać wutrobu? Ćežko mi je,
›Čakać a wakać to wobćežne je,
›Haj wobćežne, wobćežne, wobćežne je.‹