1. ›Što sym ja noweho z’oniła,
›Mój luby ’ce wotemne preč.

2. ›Ja pak jom’ tajku’lej radu dam:
›Wostań ’šće ljetko pši-mni.‹

3. »Što by mi pomhało, ljetko wostać,
»Dyž tola cyroby nimamój.«

4. »Z młodosću penezy pšečinimój,
»Swojej pak tola nebudžemój.«

5. ›Pšje’raju, pšečinju pola, grunty,
›Sam na wójnu poća’nu.‹

6. ›Pšje’raj a pšečiń tak wele hač ’ceš,
›Wšitko za tebe zapłaću.‹

7. ›Wšitko ja za tebe zapłaću,
›Wšitko na dróbne wusadžu.‹

8. ›Lute te tołste tolerje,
›Ha njekotre Brancowske šjesnaki.‹

9. Hólčik tón holičku neposkał,
Pšeco rajtował wot neje preč.

10. Cyłu je Mišonsku pšejjezdžił,
Žanu reńšu pak nenamakał.

11. Zasy so k holičcy ’roćił dom
Swojej lubcy prjedawšej.

12. Hólčik tón do dwora ćjereše,
Holčka na prozy steješe.

13. Holička na prozy steješe,
Z jenym druhim so rozm’oweše.

14. »Pomhaj bóh, pomhaj bóh, holička,
»Je da hišće tón prjedawši čas?«

15. ›Prjedawši čas hišće derje je,
›Ale druheho lubeho mam.‹

16. ›Wele mi reńšeho, pjeknišeho,
›Wele reńšeho, šikwańšeho.‹

17. »Neryč tak, neryč tak, holička,
»Aby ja ći joh’ zatsylju.«

18. ›Netsylej, netsylej, luby mój,
›Šako je to mój młódsi brat.‹

19. »Dyž pak je to twój młodsi brat’,
»Da džje je to mój bliži swak.«