Hólčik běži pře wšě hórki
1. Hólčik běži pře wšě hórki,
nimo holčcynej’ komorki,
trudlajdu talala,
nimo holčcynej’ komorki.
2. »Spiš aby njespiš holičo?
Wočiń twoju komorku!
Trudlajdu talala,
wočiń twoju komorku!«
3. »Sy-li ty tón prjedawši,
da sam zamki derje wěš,
trudlajdu talala,
da sam zamki derje wěš.«
4. Z wotrohom luby zašćerča,
stara mać joh wusłyša,
trudlajdu talala,
stara mać joh wusłyša.
5. Mać ta poča wołaći:
»Z kim so, holčo, rozpraješ?
Trudlajdu talala,
z kim so, holčo, rozpraješ?«
6. »Z posleškom so rozpraju,
z posleškom so rozpowěm,
trudlajdu talala,
z posleškom so rozpowěm.«
7. »To njej’ nihdy rěčało,
nihdy rěčeć njebudźe,
trudlajdu talala,
nihdy rěčeć njebudźe.«
8. Sym ći prjedy prajiła:
Zamkaj swoju komorku,
trudlajdu talala,
zamkaj swoju komorku.«
9. »Wšako mam ju zamknjenu,
ze šipu zatykanu,
trudlajdu talala,
ze šipu zatykanu.«
10. Z hroch’wym zornom zawalenu,
ze słomičku zaprjenu,
trudlajdu talala,
ze słomičku zaprjenu.«
11. Tole lěpje dźerži mi,
dyžli šěsćdźesat zamkow,
trudlajdu talala,
dyžli šěsćdźesat zamkow.«